SPEAKERS 2023

Dr. Alenka Žužek Nemec has a master's degree in computer science and a doctorate in electrical engineering. Her first position was at the Jožef Stefan Research Institute. In 2004, she joined the Ministry of Public Administration and now works in the Ministry of Digital Transformation in the field of electronic identity and trust services and the development of e-government services, especially with regard to ensuring a digital single market in the EU. She is responsible for coordinating various activities and projects in the field of e-government at national and EU level. She is the national representative in various expert groups of the European Commission, including the group for the implementation of the EU eIDAS Regulation.

JELENA BURNIK PhD  je vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijskem pooblaščencu. Ukvarja se s problematiko čezmejnega nadzora, varstva osebnih podatkov pri sodobnih informacijsko komunikacijskih storitvah in digitalnem marketingu, prenosi podatkov v tretje države, certificiranjem in aktivnostmi dvigovanja zavedanja o varstvu osebnih podatkov. Koordinira sodelovanje IP v Evropskem odboru za varstvo podatkov.

Jože Škofljanec je arhivist v Arhivu Republike Slovenije, kjer se s področjem varstva in arhiviranja digitalnih zapisov ukvarja že več kot dve desetletji. V tem času je sodeloval v več nacionalnih in mednarodnih projektih s področja varstva digitalnega gradiva. Jože je sodeloval pri razvoju več specifikacij in pripravi predpisov, nacionalnih in mednarodnih naborov zahtev za področje varstva digitalnih zapisov, vključno s tistimi, ki urejajo nudenje varnih storitev. V zadnjih dveh letih je aktivno sodeloval v postopkih priprave prenovljene evropske uredbe eIDAS in pri pripravi podlag za njeno implementacijo. Je član delovne skupine, ki pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo razvija tehnični standard za zaupanja vredne storitve eHrambe in slovenski predstavnik v tehničnem odboru CEN/TC 468, ki v okviru EU bdi nad standardizacijo funkcionalnih in tehničnih vidikov hrambe digitalnih zapisov.

Rojen je leta 1972 v Postojni. Študiral je na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, kjer je leta 1996 tudi diplomiral. Leta 1997 se je zaposlil na takratnem Centru vlade RS za informatiko, kjer je najprej skrbel za podporo storitev komunikacijskega omrežja državnih organov, kasneje pa se je pričel poklicno ukvarjati s storitvami infrastrukture javnih ključev. Od leta 2015 je bil zaposlen v Direktoratu za informatiko v sektorju, ki skrbi za delovanje ponudnika storitev zaupanja SI-TRUST na Ministrstvu za javno upravo.
Danes je vodja Sektorja za storitve zaupanja na Ministrstvu za digitalno preobrazbo. 
Sodeloval je v več mednarodnih projektih v okviru Evropske unije (npr. STORK, SPOCS, eSENS, TOOP) ter pri pripravi uredbe EU o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (eIDAS).

Samo Zorc je računalniški strokovnjak z izkušnjami v raziskavah, razvoju programske opreme ter načrtovanju in izvajanju vladne strategije. Že več kot 20 let deluje na področju informacijske družbe v različnih vladnih institucijah ter je soavtor več nacionalnih strategij na tem področju. V tem času je oblikoval in implementiral nacionalne podporne ukrepe za inovacije na področju informacijske tehnologije v tesnem sodelovanju s slovensko IT industrijo. Aktiven je bil pri ustanavljanju slovenskih tehnoloških platform za informacijsko tehnologijo in pri slovenski pobudi za prihodnost interneta. Prav tako je sodeloval na ravni EU politike za informacijsko tehnologijo z udeležbo v več upravnih odborih Skupnosti EU, povezanih z IT, kot so E-vsebina, Konkurenčnost in inovativnost - podporni program za politiko IKT (CIP - ICTPSP), okvirni programi za raziskave (FP7, Horizon 2020, Horizon Europe), Digitalna Evropa, in drugih dejavnostih, kot je platforma za standardizacijo sodelovanja več deležnikov na področju IT. Aktiven je bil tudi na področju digitalnega arhiviranja, kjer je sodeloval pri vzpostavitvi slovenske digitalne knjižnice D-Lib v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo ter pri pripravi nacionalne zakonodaje o e-arhiviranju leta 2006. Pozneje je pomembno prispeval k povišanju pomena e-arhiviranja na ravni EU politike ter spodbujal podporo znotraj programov EU. Od leta 2016 vodi pripravo nacionalne zakonodaje, ki ureja nacionalno e-identiteto v okviru sistema eIDAS. Od leta 2019 se ukvarja tudi s področjem umetne inteligence in koordinira pripravo nacionalnega programa za umetno inteligenco (NpUI) ter slovenskih stališč v zvezi z uredbami (EU zakon o umetni inteligenci). Prav tako zastopa Slovenijo v mednarodnih organizacijah in dejavnostih, povezanih z umetno inteligenco (OECD, GPAI, CoE). Pred vstopom v vlado je deloval kot raziskovalec in sodeloval v podjetjih za razvoj programske opreme v Sloveniji in ZDA.

Vito Gosar svojo celotno karierno pot posveča digitalizaciji, strankini izkušnji ter razvoju pametnih produktov. Vse skupaj se je začelo z upravljanjem mobilnega portala za telekomunikacijsko podjetje, nadaljevalo z razvojem mobilnih iger in televizije in zaključilo z vodenjem oddelka CRM, kjer se je prvič srečal tudi s strankino in uporabniško izkušnjo.
Po vmesnem postanku na agenciji za digitalni in inbound marketing Frodx, kjer se je kalil na različnih mednarodnih projektih, se je podal v bančništvo.
Zadnja leta se ukvarja predvsem z digitalno transformacijo bančništva, kjer se ukvarja z razvojem kanalov, torej spletne, mobilne banke in tradicionalnih bančnih poti. V tem trenutku na NLB »kuha« novo mobilno in spletno banko Klik.

Attila Paksi že 23 let dela na področju IT in telekomunikacij, v zadnjih desetih letih pa se osredotoča na varnost IT. Pomaga vam pri varnem dostopu do virov IT.
Attila je oče dveh deklic, član Rotary kluba, kolesar in ljubitelj jezikov.

dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka, Ministrstvo za digitalno preobrazbo
Pristojna za informacijsko družbo in razvoj digitalnih rešitev
Dr. Aida Kamišalić Latifić se je rodila leta 1980 v Zvorniku v Bosni in Hercegovini. Ob začetku vojne v BiH je kot begunka prišla v Maribor. Leta 1994 se je vpisala v klasično-humanistični oddelek Prve gimnazije Maribor. Leta 2003 je zaključila študij na univerzitetnem študijskem programu računalništva in informatike na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Na isti fakulteti je nadaljevala podiplomski študij in poklicno pot asistentke za predmetno področje informatika. Tekom doktorskega študija je bila več let gostujoča raziskovalka na Univerzi Rovira in Virgili v Tarragoni v Španiji. Doktorirala je leta 2014 s področja računalništva in informatike.
Je docentka za področje informatike na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in članica Laboratorija za podatkovne tehnologije ter skupine Blockchain Lab:UM.
She has almost twenty years of experience in research, teaching and project work. Her research areas include data technologies, big data, blockchain technology and medical informatics. She is one of the founders of the EduCTX initiative, which won the eAward 2019 for the best project in the field of computer science and information technology. She is co-author of numerous scientific articles published in prestigious journals and is co-owner of an invention in the field of blockchain technology. In January 2020, she was awarded the title of Engineer of the Year 2019.

Deluje na področju standardizacije e-identitete (OpenID Foundation, Decentralized Identity Foundation, ISO), pri vzpostavitvi globalnega digitalnega okvirja GAIN in kot glavni arhitekt na projektu EBSI. Je tudi prejemnik nagrade Kim Cameron, ki jo fundacija OpenID podeljuje mladim talentom na področju e-identite. Pri Netisu, kjer je zaposlen, razvijajo rešitve za naslednjo generacijo e-identitete, varno in zasebno izmenjavo digitalnih podatkov, potrdil, poverilnic in pooblastil.

Marjan Antončič je prokurist in svetovalec za področje elektronskega poslovanja in informacijske varnosti v podjetjih Ainigma d.o.o. in OSI d.o.o ter predsednik Slovenskega združenja za elektronsko identifikacijo in elektronske storitve zaupanja. Pred vstopom na podjetniško pot je delal na področju informatike in telekomunikacij v Ministrstvu za notranje zadeve.
Sodeloval je pri pripravljanju ter implementiranju zakonov in drugih predpisov s področja varstva osebnih in tajnih podatkov, elektronskega poslovanja, elektronskih komunikacij ter upravljanja in dolgoročnega ohranjanja gradiv v digitalni obliki. Zadnjih deset let državnim organom in velikim poslovnim sistemom v Sloveniji in v državah na območju zahodnega Balkana svetuje na področju digitalne transformacije njihovega poslovanja, elektronske identifikacije in storitev zaupanja, dolgoročnega ohranjanja gradiv v digitalni obliki ter informacijske varnosti.

Matjaž Rakovec se je rodil 2. septembra 1964 v Kranju. Obiskoval je Osnovno šolo Franceta Prešerna v Kranju in Gimnazijo Kranj. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Javnosti je poznan predvsem po bogatih izkušnjah iz sveta športa in gospodarstva. Kot član kranjskega Triglava je igral v jugoslovanski vaterpolski ligi. Kasneje je bil pet let predsednik Vaterpolske zveze Slovenije in je člansko reprezentanco leta 2006 popeljal na Evropsko prvenstvo. Že tretji zaporedni mandat je predsednik Hokejske zveze Slovenije. Slovenske »rise« je dvakrat popeljal na zimske olimpijske igre.
Na Zavarovalnici Triglav je bil zaposlen skupno 19 let, v letih od 2009 do 2013 kot predsednik uprave, pri čemer je zavarovalnico pripeljal do rekordnih dobičkov in dvakrat prejel nagrado Naj finančnik leta. Več let je bil na čelu Skupine Triglav (katere matična družba je Zavarovalnica Triglav) s prek 5500 zaposlenimi v šestih državah.V svoji poklicni karieri je opravljal še vrsto drugih funkcij, med drugim je bil svetovalec uprave v Mercatorju in direktor Studia Moderna.
V prostem času se veliko rekreira, potuje in uživa v gledanju športnih dogodkov.
Kljub svoji prepoznavnosti Matjaž Rakovec ostaja preprost in odprt do vsakogar. Je oče in mož, ki verjame, da vsi potrebujemo okolje, ki nam nudi priložnosti za osebni razvoj, našemu zasebnemu življenju pa daje zadovoljstvo in omogoča čim več prostega časa. Kranju želi povrniti sloves močnega in uglednega regionalnega središča. Prepričan je, da so največji potencial Kranja ljudje, ki jim je treba dati možnost, da živijo in delajo v Kranju.

Coming soon.

Coming soon.