Predavanja konference ZEIDES 2026

Jubilejno 10. konferenco ZEIDES bodo z uvodnimi nagovori odprli predstavniki ključnih institucij in organizacij s področja digitalizacije, informacijskih tehnologij in varstva osebnih podatkov. 

Ob začetku konference bodo udeležence pozdravili Marjan Antončič, predsednik Združenja za elektronsko identifikacijo in elektronske storitve zaupanja ter organizator konference ZEIDES, Kristina Valenčič,  v. d. generalne direktorice Direktorata za informatiko na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka, in Igor Zorko, predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri Gospodarski zbornici Slovenije. Uvedli nas bodo v dan, namenjen aktualnim izzivom e-identifikacije, e-storitev zaupanja, digitalne identitete ter varnega in zaupanja vrednega digitalnega poslovanja.

Ob 10. jubilejni izvedbi konference ZEIDES se bomo posebej zahvalili organizacijam, ki so bila skozi leta pomemben del njene zgodbe ter so s svojim sodelovanjem, strokovnim prispevkom in podporo pomagali soustvarjati konferenco in njen razvoj.

Zahvale bomo izročili podjetjem Genis, Halcom, Netis, Mikrografija, Mikrocop, ELES, Bureau Veritas, SIQ, OSI/Rekono, Setcce, Bankart, Pošta Slovenije in EIUS.

Z jubilejnimi zahvalami želimo izraziti priznanje za njihovo dolgoletno sodelovanje ter prispevek k povezovanju strokovne skupnosti na področju elektronske identifikacije, storitev zaupanja in varnega digitalnega poslovanja.

Predavanje bo namenjeno aktualnemu razvoju na področju elektronske identifikacije in storitev zaupanja ter pripravam na uvedbo evropske denarnice za digitalno identiteto (EUDIW). Obravnavano bo stanje evropskega regulativnega in tehničnega okvira, vključno z izvedbenimi akti eIDAS ter relevantnimi standardi in specifikacijami, pa tudi aktivnosti za vzpostavitev in začetek uporabe EUDIW v Sloveniji in drugih državah.
Predstavljene bodo praktične izkušnje, ki se izvajajo v okviru pilotnega projekta velikih razsežnosti WeBuild, v katerem Slovenija skupaj z drugimi evropskimi državami in partnerji sodeluje pri razvoju in testiranju uporabe evropske denarnice.
Predavanje bo zajelo potrebne prilagoditve nacionalne zakonodaje, infrastrukture in procesov na področju elektronske identifikacije in storitev zaupanja. Obravnavana bo evropska poslovna denarnica (EBW), aktualno stanje zakonodajnega postopka ter pričakovani nadaljnji razvoj na tem področju. Predstavljena bo tudi novost obveznega e-vročanja javnih institucij v skladu z Zakonom o upravnem poslovanju, ki se za podjetja obeta v prihodnjem letu.

Storitve zaupanja so temeljna infrastruktura digitalnega gospodarstva, vendar se v Sloveniji še vedno razvijajo v ločenih sistemih, z različnimi tehničnimi rešitvami, postopki in modeli financiranja. Na nekaterih področjih država hkrati določa pravila, upravlja infrastrukturo in zagotavlja storitve, ki jih ponujajo tudi tržni ponudniki, pri čemer vprašanja interoperabilnosti, financiranja in konkurenčne nevtralnosti ostajajo odprta.
Elektronsko vročanje, elektronska identiteta in podpisovanje v oblaku kažejo potrebo po prehodu od zaprtih rešitev k skupnim pravilom, standardiziranim vmesnikom in interoperabilnemu ekosistemu. Razvoj EUDI Wallet dodatno krepi to smer. Cilj je trg medsebojno povezanih ponudnikov, kjer uporabnik svobodno izbira storitev, država pa določa pravila, zagotavlja interoperabilnost in nadzor ter skrbi za učinkovito delovanje trga.

Skladnost z regulativo je danes vstopnica za digitalno poslovanje, zaupanje uporabnikov pa tisto, kar odloča o njegovem uspehu. V predstavitvi bomo pokazali, kako Rekono ekosistem povezuje oboje: zanesljivo elektronsko identifikacijo, storitve zaupanja in uporabniku prijazno izkušnjo združuje v celovito rešitev za varno, skladno in preprosto digitalno poslovanje. Ob tem bomo pogledali, kako se ekosistem širi z novimi storitvami in razvija v koraku z evropskim okvirom digitalne identitete ter kaj vse to prinaša podjetjem, javnemu sektorju in uporabnikom v digitalnem poslovanju prihodnosti.

AI agenti že danes v imenu državljanov in podjetij sklepajo posle, oddajajo vloge in izvajajo plačila. Evropska pravila o digitalni identiteti in storitvah zaupanja poznajo le dve vrsti akterjev: fizične in pravne osebe.

Odpira se vrsta vprašanj, kot npr.: ali obstoječi gradniki, kot so elektronska potrdila o atributih, elektronski žigi, časovni žigi in evropska denarnica digitalne identitete, zadoščajo za varno delegiranje nalog avtonomnim agentom?

Slovenija ima vse gradnike, varne elektronske predale, kvalificirane storitve zaupanja, digitalizirano infrastrukturo, manjka pa njihova povezava v tehnično in regulativno poenoten zaupanja vreden ekosistem.
Predavanje bo predstavilo trenutno stanje e-vročanja in e-izmenjave v Sloveniji, vpliv novele ZUP-I in vprašanje, ali je trg zrel za kvalificirano storitev priporočene dostave (QERDS). V drugem delu bodo predstavljene konkretne rešitve Pošte Slovenije, od platforme MojaPošta v kontekstu storitev zaupanja, hibridni model vročanja do podpornih storitev za digitalizacijo poslovnih procesov – pot od razdrobljenega sistema do enotne digitalne platforme zaupanja.

V svetu, kjer digitalne storitve postajajo temelj vsakodnevnega poslovanja, so zaupanje, varnost in interoperabilnost ključni pogoji za njihov uspeh. Plačilna infrastruktura, digitalna identiteta, storitve zaupanja in informacijska varnost se vse tesneje prepletajo v enoten digitalni ekosistem, ki omogoča varne, zanesljive in uporabniku prijazne procese.
Bankart kot ponudnik kritične plačilne infrastrukture in digitalnih storitev povezuje te gradnike v rešitve, ki bankam, podjetjem in uporabnikom omogočajo varno ter učinkovito digitalno poslovanje. Razvoj teh ekosistemov pomembno vpliva na način, kako bomo v prihodnje izvajali plačila, potrjevali identiteto, sklepali digitalne posle in gradili zaupanje v digitalni družbi.

Matjaž Mravljak bo obravnaval obvladovanje tveganj v celotni dobavni verigi, kot izhaja iz 22. člena Zakona o informacijski varnosti (ZInfV-1). 19. decembra 2026 bo poteklo dvajsetmesečno prehodno obdobje, v katerem morajo bistveni in pomembni subjekti (BS oz. PS) izpolniti zahteve ZInfV-1. Eden ključnih izzivov pri izvajanju ZInfV-1 je upravljanje tveganj v dobavni verigi. BS in PS, med katere sodijo tudi ponudniki storitev zaupanja, morajo oceniti tveganja, ki jih za njihovo poslovanje pomenijo zunanji dobavitelji, določiti ustrezne ukrepe za obvladovanje teh tveganj in jih vključiti v pogodbe z dobavitelji. Omenjeno področje izvajanja ZInfV-1 bo predmet posebne pozornosti inšpekcijskega nadzora po izteku prehodnega obdobja.
Med ukrepi za obvladovanje tveganj, ki jih določa ZInfV-1, velja posebej omeniti uporabo večfaktorske avtentikacije ali rešitev neprekinjene avtentikacije ter kvalificiranih storitev zaupanja, ki z 19. 12. 2026 postajajo obvezen varnostni ukrep BS in PS ter njihovih dobaviteljev.
Poleg pregleda zahtev in dobrih praks na področju upravljanja tveganj v dobavnih verigah, bo prikazan tudi praktičen primer izvedbe ocene tveganj dobavitelja, ki udeležencem ponuja uporabne usmeritve za učinkovito obvladovanje tveganj in krepitev odpornosti organizacije.

Evropska komisija v zadnjih letih krepi prizadevanja za zaščito otrok v digitalnem okolju, sledijo ji tudi države članice. Eden izmed mehanizmov zaščite je tudi aplikacija za preverjanje starosti, ponudniki storitev pa uvajajo tudi svoje, zasebnosti manj ustrezne načine preverjanja starosti.
Prispevek obravnava aktualne rešitve za učinkovito preverjanje starosti v digitalnem okolju ter jih presoja z vidika varstva zasebnosti in osebnih podatkov. Poseben poudarek namenja evropskemu pristopu k zaščiti otrok v digitalnem okolju in analizira izzive pri praktičnem uvajanju rešitev za preverjanje starosti ter možne smeri nadaljnjega razvoja regulativnega in tehnološkega okvira.

Na sklepni okrogli mizi bodo predstavniki MNZJU, URSIV, Slovenske akreditacije ter drugih ključnih deležnikov obravnavali nekatere izzive e-identifikacije in avtentikacije oseb ter uporabe storitev zaupanja pri e-poslovanju na daljavo. Med osrednjimi vprašanji razprave bodo:

• Ali je realno pričakovati, da bodo uporabniki EUDIW v prvem obdobju denarnico sploh uporabljali, če je ponudniki storitev ne bodo zahtevali, ti pa je ne bodo vgradili, dokler je ne bo uporabljalo dovolj uporabnikov? Kako prekiniti ta začarani krog?

• Predpisi, izdani na podlagi uredbe eIDAS (CIR 2015/1502, CIR 2025/1566), in standard ETSI TS 119 461 določajo zahteve za oddaljeno preverjanje identitete, ki je vezano na predhodno potrditev skladnosti. Ali so ponudniki na te zahteve pripravljeni in kje so največje razlike med dosedanjo prakso in novimi zahtevami?

• Uredba eIDAS državam članicam nalaga, da fizičnim osebam prek denarnice omogočijo brezplačno kvalificirano elektronsko podpisovanje za nepoklicne namene. Kako to obveznost izvesti tako, da ne bi izrinili zasebnih ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja in da bi ostala jasna razmejitev med poklicno in nepoklicno rabo?

• Kako zagotoviti, da uvedba denarnice ne bo izključila ljudi, ki pametnega telefona nimajo, ga ne znajo uporabljati ali ga ne želijo uporabljati? Kateri nadomestni kanali bodo na voljo?

• Ali imamo v Sloveniji in EU dovolj akreditiranih organov za ugotavljanje skladnosti za vse, kar bo treba potrditi v kratkem času: denarnice, sredstva elektronske identifikacije, ponudnike kvalificiranih storitev zaupanja, nove vrste kvalificiranih storitev in postopke oddaljene identifikacije?

• Ali smo lahko zadovoljni s stanjem identifikacije nekvalificiranih ponudnikov storitev zaupanja kot pomembnih subjektov po ZInfV-1 ter s (pogodbeno) ureditvijo njihovih razmerij kot dobaviteljev bistvenih in pomembnih subjektov?