V okviru predavanja bodo predstavljene naslednje vsebine:

• Stanje na EU zakonodaji eIDAS in izvedbenih aktih. Kaj pa se obeta glede evropske denarnice za podjetja?
• Priprave na prilagoditev nacionalne zakonodaje za področje e-identifikacije in storitev zaupanja
• Rezultati pilotnega projekta za vzpostavitev evropske denarnice Potential
• Priprave na uvedbo nacionalne evropske denarnice za digitalno identiteto

V okviru predavanja bodo predstavljene naslednje vsebine:

• Stanje na EU zakonodaji eIDAS in izvedbenih aktih. Kaj pa se obeta glede evropske denarnice za podjetja?
• Priprave na prilagoditev nacionalne zakonodaje za področje e-identifikacije in storitev zaupanja
• Rezultati pilotnega projekta za vzpostavitev evropske denarnice Potential
• Priprave na uvedbo nacionalne evropske denarnice za digitalno identiteto

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov je temeljna pravica, vsaka obdelava osebnih podatkov pa bi morala biti zakonita, poštena in pregledna. Splošna uredba o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679) krepi obstoječe pravice posameznikov in daje državljanom več nadzora nad svojimi osebnimi podatki. Dejavnosti obdelave osebnih podatkov mora izvajati samo tisti obdelovalec, ki zagotavlja zadostna jamstva, zlasti v smislu strokovnega znanja, zanesljivosti in virov za izvajanje tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki bodo izpolnili zahteve iz omenjene uredbe, vključno za varnost obdelave.
Z uveljavitvijo Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679), nove izdaje Zakona o varstvu podatkov (ZVOP-2) ter izdajo dokumenta Dodatne akreditacijske zahteve slovenskega Informacijskega pooblaščenca za telesa za certificiranje v skladu s točko b prvega odstavka 43. člena in tretjim odstavkom 43. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov v povezavi z ISO/IEC 17065, št. 06050-1/2023/4, so bile podane ključne zahteve za usposobljenost certifikacijskih organov za certificiranje dejanj obdelave osebnih podatkov. S tem, ko so bile definirane ključne zahteve za usposobljenost certifikacijskih organov za omenjeno področje, je lahko SA pričela z razvojem področja akreditiranja za certificiranje dejanj obdelave osebnih podatkov. V postopku razvoja je SA določila zahteve za akreditacijo, prilagodila svoje dokumentirane postopke, pridobila ocenjevalce, ki dobro poznajo področje obdelave osebnih podatkov in izvedla izobraževanja za osebje.
S pridobitvijo akreditacije za certificiranje dejanj obdelave osebnih podatkov certifikacijski organ dobi potrditev svoje usposobljenosti za izvajanje certificiranja dejanj obdelave osebnih podatkov, kar mu zagotavlja konkurenčno prednost na trgu. Stranke akreditiranega certifikacijskega pa s pridobitvijo certifikata dokazujejo, da so njihovi postopki obdelave osebnih podatkov skladni z zahtevami Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-2, kar prispeva k povečanja zaupanja posameznikov in partnerjev v ureditve obdelave osebnih podatkov.

Digitalna preobrazba podjetja ELES obsega tudi s predpisi skladno, varno in zanesljivo upravljanje z dokumentarnim gradivom v elektronski obliki. Sestavni del teh aktivnosti so ukrepi in postopki za zagotavljanje in ohranjanje izvirnosti in celovitosti posameznih elektronskih dokumentov.
Omenjena cilja sta, glede na razpoložljive IK tehnologije, najučinkoviteje dosegljiva z uporabo storitev zaupanja, kot jih določa Uredba eIDAS in v zvezi z njo izdani EU in nacionalni izvedbeni predpisi. Zlasti z elektronskimi podpisi in elektronskimi žigi, v določenih primerih pa tudi z drugimi storitvami zaupanja, kot so npr. elektronski časovni žigi, elektronska dostava ali elektronsko arhiviranje. V prispevku bo na primeru elektronskih podpisov predstavljenih nekaj izzivov, s katerimi se je pri odločanju o vrsti in načinu uporabe storitev zaupanja soočilo podjetje ELES.

Vprašanja za razpravljavce se bodo nanašala zlasti na:

• zagotavljanje evropske denarnice za digitalno identiteto;
• uporabo aktualnih sredstev e-identifikacije (npr. e-osebne izkaznice) v postopkih avtentikacije za dostop do spletnih ali nespletnih storitev;
• identifikacijo in avtentikacijo oseb na daljavo, z uporabo biometričnih podatkov;
• pomen in posledice uvrstitve ponudnikov storitev zaupanja med bistvene oz. pomembne subjekte po ZInfV-1;
• e-podpise in druge načine dokumentiranja volje oseb, izraženih v dokumentih v digitalni obliki;
• e-arhiviranje in druge nove storitve zaupanja;
• zagotavljanje zakonite obdelave osebnih podatkov, vezanih na postopke identifikacije in avtentikacije ter uporabe storitev zaupanja.

Univerza v Mariboru je z digitalno preobrazbo poslovanja naredila pomemben korak k bolj trajnostnemu, preglednemu in povezanemu delovanju. Projekt prehoda v brezpapirno poslovanje, ki povezuje 20 organizacij in več kot 2000 uporabnikov, je vzpostavil skupno digitalno platformo, na kateri poteka celoten življenjski cikel dokumentov – od nastanka do varne hrambe.

Eden izmed pomembnejših gradnikov celotne rešitve je mSign, komponenta za elektronsko podpisovanje. mSign omogoča zanesljivo, varno in pravno veljavno podpisovanje dokumentov znotraj platforme ter enostavno vključevanje različnih kvalificiranih sredstev za podpis. V povezavi z rešitvami mDocs+ za elektronsko upravljanje dokumentov in mSef za varno elektronsko hrambo mSign dopolnjuje celovito digitalno okolje, ki omogoča popolnoma brezpapirno poslovanje.

Na konferenci Zeides bo dr. Marko Kežmah, vodja projekta, predstavil praktične izkušnje Univerze v Mariboru pri uvedbi e-podpisovanja, integraciji različnih informacijskih sistemov in zagotavljanju skladnosti z zahtevami eIDAS. Poudarek bo na pridobljenih prednostih, kot so hitrejši postopki, večja preglednost in zmanjšana raba papirja.

Predavanje ponuja vpogled v konkretne korake in izzive digitalne preobrazbe velike organizacije ter prikazuje, kako lahko sodobne rešitve, kot je mSign, podprejo vizijo zelene, digitalno povezane in skladne univerze prihodnosti.