Bojan Podgoršek je diplomiral leta 1987 z diplomsko nalogo »Poravnava v kazenskih zadevah«, za katero je prejel nagrado Pravne fakultete v Ljubljani. Po sodnem pripravništvu pri Višjem Sodišču v Ljubljani in opravljanju dela strokovnega sodelavca pri Gospodarskem oddelku Temeljnega sodišča v Ljubljani, je bil leta 1990 izvoljen za sodnika. Po petih letih opravljanja sodne funkcije na Gospodarskem oddelku ljubljanskega Temeljnega in kasneje Okrožnega sodišča, v pravdnih zadevah, stečajnih zadevah in registrskih zadevah, je bil leta 1995 imenovan za notarja. Od leta 2000 do leta 2003 je opravljal funkcijo predsednika Notarske zbornice Slovenije. Na to funkcijo je bil ponovno izvoljen leta 2021. Vmes je bil od leta 2012 do 2018 član Sodnega sveta.
Med drugim je predaval na ljubljanski Pravni fakulteti, na Dnevih slovenskih pravnikov, na sodniških šolah, na izobraževanjih notarjev, odvetnikov in nepremičninskih posrednikov. Letos je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Notarske skrbniške storitve« pri prof. dr. Vesni Rijavec na Pravni fakulteti v Mariboru.

Dr. Aida Kamišalić Latifić je docentka za področje informatike na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in članica skupine Blockchain Lab:UM.

Doktorirala je leta 2014 s področja računalništva in informatike. Tekom doktorskega študija je bila gostujoča raziskovalka na Univerzi Rovira in Virgili v Tarragoni, Španija. Ima skoraj dvajset let izkušenj na področju raziskovalnega, pedagoškega in projektnega dela. Njena raziskovalna področja vključujejo podatkovne tehnologije, velepodatke, tehnologijo veriženja blokov in medicinsko informatiko. Je ena izmed začetnikov iniciative EduCTX. Ta platforma je prejela eNagrado 2019 za najboljši projekt s področja računalništva in informatike. Je soavtorica več znanstvenih člankov, objavljenih v priznanih revijah ter je solastnica izuma s področja tehnologije veriženja blokov. Januarja 2020 ji je bil podeljen naziv Inženirka leta.

Dr. Alen Horvat deluje na področju standardizacije e-identitete (OpenID Foundation, Decentralized Identity Foundation, ISO), pri vzpostavitvi globalnega digitalnega okvirja GAIN in kot glavni arhitekt na projektu EBSI. Je tudi prejemnik nagrade Kim Cameron, ki jo fundacija OpenID podeljuje mladim talentom na področju e-identite. Pri Netisu, kjer je zaposlen, razvijajo rešitve za naslednjo generacijo e-identitete, varno in zasebno izmenjavo digitalnih podatkov, potrdil, poverilnic in pooblastil.

Miha Poberaj je soustanovitelj, direktor in gonilna sila podjetja Rekono ter človek z vizijo.

Attila Paksi že več kot 15 let dela na področju poslovnega razvoja čelnih in zalednih IT storitev, od tega 5 let na področju IT varnosti, s poudarkom na avtentikaciji in upravljanju dostopa.

V podjetju sodelujejo s številnimi zasebnimi in vladnimi subjekti: certifikacijskimi agencijami, ministrstvi, finančnimi institucijami, zdravstvenimi in energetskimi podjetji ter številnimi drugimi podjetji v regiji, kar pomeni, da ponujajo celovit portfelj rešitev za avtentikacijo.

Attila je oče dveh deklic, član Rotary kluba in navdušen cestni kolesar.

Izr. prof. dr. Petra Ferk je ena izmed ustanoviteljev Inštituta za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak, ena izmed ustanoviteljev družbe S-Procurement, družba za elektronske nabavne platforme, d.o.o. in izredna profesorica za javno upravo na Novi Univerzi. Je soavtorica znanstvene monografije z naslovom Javne službe, državne pomoči in javno-zasebna partnerstva.

V zadnjem času se Petra Ferk aktivno ukvarja s področji energetske učinkovitosti, uvajanja trajnostne mobilnosti, prava kibernetske varnosti, storitev zaupanja in elektronske nabave – področji, za katerimi se skriva skrb za dobrobit bodočih generacij. Petra Ferk vseskozi izvaja in podpira projekte prenosa znanja iz teorije v prakso, v tujini pa so zlasti cenjeni njeni pogledi in izkušnje iz prakse, ki jih prenaša v znanstveno-raziskovalno sfero.

Aleksander Kurtevski, direktor družbe Bankart, je strokovnjak na področju bančnih storitev in informacijske tehnologije. Svojo poslovno pot je začel pred 30 leti v Novi Ljubljanski banki, kjer je sodeloval v projektni skupini za uvajanje bančnih avtomatov. Leta 1994 je kot Direktor sektorja sodobnih bančnih instrumentov vodil in usmerjal vse operativne aktivnosti na področju delovanja bančnih avtomatov, plačilnih kartic, POS terminalov in procesiranja bančnih avtomatov za NLB in druge banke. Bil je vodja različnih projektov v NLB (uvajanje POS terminalov, ustanovitev telefonske banke Teledom, …).
Leta 1996 je bil imenovan za vodjo projekta ustanovitve družbe za procesiranje plačilnih instrumentov – izločitve organizacijske enote iz NLB v samostojno podjetje v lasti vseh slovenskih bank. Leta 1998 je Bankart pričel z delovanjem, Aleksander Kurtevski pa je bil imenovan za direktorja družbe.
Poleg poslovanja z bančnimi avtomati in POS terminali je Bankart v času svojega obstoja uspešno zaključil številne projekte povezane s procesiranjem plačilnega prometa – med drugim tudi podporo za eRačune, SEPA plačila, takojšnja plačila ter infrastrukturo za PSD2 dostope do bank.
Aleksander Kurtevski, strokovnjak na področju bančnih storitev in informacijske tehnologije, bo tokrat predaval na temo: Odprtega bančništva kot nadgradnja PSD2.

Dr. Alenka Žužek Nemec je magistrirala iz računalništva ter doktorirala iz elektrotehnike. Njeno prvo delovno mesto je bilo na raziskovalnem Institutu Jožef Stefan. Od leta 2004 dela na  Ministrstvu za javno upravo na področju e-identitet in storitev zaupanja ter usmerjanja razvoja e-uprave, predvsem z vidika zagotavljanja enotnega
digitalnega trga v EU. Je odgovorna za koordinacijo različnih aktivnosti in projektov na področju e-uprave na nacionalni in EU ravni. Je nacionalna predstavnica v različnih strokovnih skupinah pri  Evropski komisiji, med drugim tudi v skupini za implementacijo EU Uredbe eIDAS.

Marjan Antončič je prokurist in svetovalec za področje elektronskega poslovanja in informacijske varnosti v podjetjih Ainigma d.o.o. in OSI d.o.o ter predsednik Slovenskega združenja za elektronsko identifikacijo in elektronske storitve zaupanja. Pred vstopom na podjetniško pot je delal na področju informatike in telekomunikacij v Ministrstvu za notranje zadeve.

Sodeloval je pri pripravljanju ter implementiranju zakonov in drugih predpisov s področja varstva osebnih in tajnih podatkov, elektronskega poslovanja, elektronskih komunikacij ter upravljanja in dolgoročnega ohranjanja gradiv v digitalni obliki. Zadnjih deset let državnim organom in velikim poslovnim sistemom v Sloveniji in v državah na območju zahodnega Balkana svetuje na področju digitalne transformacije njihovega poslovanja, elektronske identifikacije in storitev zaupanja, dolgoročnega ohranjanja gradiv v digitalni obliki ter informacijske varnosti.

Mag. Aljoša Jerman Blažič se z digitalizacijo in e-poslovanjem ukvarja več kot 20 let. Sodeloval je pri številnih pionirskih projektih celovite digitalizacije poslovnih procesov in prispeval k tako tehnološki standardizaciji (IETF, W3c, ETCI, GZS) kot tudi standardizaciji organizacijskih ukrepov (Arhiv RS) za podporo digitalnemu poslovanju. Njegovi prispevki so na konkretnih področjih tehničnih standardov in podzakonskih aktov za e-poslovanje. V družbi SETCCE je bil vključen tudi v številne projekte preobrazbe poslovnih procesov od samega začetka in pomagal tudi največjim poslovnim sistemom uvesti najnaprednejša elektronska sredstva. Je član upravnega odbora Združenja za telekomunikacije in vključen v mednarodne delovne skupine iz področja informacijske varnosti in e-poslovanja ter (so)avtor številnih strokovnih ter poljubnih publikacij iz istega področja.